TIC Litija

Turistično informacijski center Litija

VZPON NAD SOTOČJEM REK

Kolesarska pot, ki poteka ob reki Savi in po gričih na njenem desnem bregu, je dolga 61 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 4 urah. Pot je delno asfaltirana, delno makadamska.

Začetek poti je v Dolskem pri Vegovem Hramu v sosednji občini Dol pri Ljubljani. Z vaške ceste čez Dolsko zavijete levo proti Lazam čez savski most. Od tam se pot odcepi desno proti Podgradu. Vmes si lahko spočijete oči na sotočju rek. V Podgradu zavijete levo in nadaljujete po dolini Besnice vse do Velikega Trebeljevega. Za bolj pogumne kolesarje z veliko mero kondicije je primerna pot na Janče, ki nudi prelep razgled na vse strani. Z Janč se vozite po slemenu hriba do Velike Štange in se nato spustite v Štangarske Poljane. Če ne greste na Janče, se v Velikem Trebeljevem držite glavne ceste, po kateri se spustite do Šmartnega pri Litiji. V Šmartnem zavijete levo proti Litiji. V Litiji se lahko odločite, da greste skupaj s kolesi na vlak v smeri proti Ljubljani do postaje Laze. Lahko pa po stari cesti po desnem bregu reke Save prekolesarite še nadaljnjih ravninskih 20 km nazaj do Dolskega. Posamezni odseki so primerni tudi za družine z otroci.

POVEZAVA

V SREDIŠČE SLOVENIJE

Kolesarska pot, ki jo začnete in zaključite v Litiji, vmes pa se vzpnete v Geometrično središče Slovenije, je dolga 30 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 2 urah. Del poti je asfaltiran, del pa makadamski. Pot je srednje težavnosti.

Kolesarski izlet začnete v središču Litije, prečkate most čez reko Savo in takoj v križišču zavijete desno v smeri Ponovič ter nadaljujete po levem bregu reke Save. Ko prispete v vas Sava, takoj na začetku naselja zavijete levo proti Zasavski Sveti gori. Približno na pol poti vzpona zavijete levo za Vače, ki so priljubljena izletniška točka. S kolesom se lahko zapeljete do geometrijskega središča Slovenije (GEOSS) in nato naprej v Zgornjo Slivno, kjer je ob cerkvi sv. Neže razgledna točka. Na poti nazaj se spuščate po glavni cesti skozi Vače proti Hotiču, kjer približno 300 m naprej od Vač pri veliki hiši in poslopju na levi strani zavijete levo proti Boltiji. Po krajšem vzponu čez sedlo sledi spust v smeri Ponovič. V Ponovičah zavijete desno in zaključite pot v Litiji.

POVEZAVA

NA VELIKO PRESKO

Kolesarska pot, ki vodi iz Litije skozi Šmartno vse do Polšnika in skozi Jablaniško dolino nazaj v Litijo, je dolga 38 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 3 urah. Del poti je asfaltiran, del pa makadamski. Pot je zahtevna.

Zelo lepo, a zahtevno kolesarsko turo začnete v središču Litije. Od tu vas pot vodi preko starega mestnega jedra na krajši vzpon do Šmartnega pri Litiji. Pri cerkvi sv. Martina se držite leve smeri, ki vas preko nizkega prevala in kamnoloma pripelje v Jablaniško dolino, kjer vas glavna pot vodi vse do Pustovega mlina. V ozki dolini se prične 6 km dolg enakomeren vzpon na Veliko Presko. Po dobrem kilometru spusta zavijete levo proti Polšniku. V Polšniku se obrnete nazaj in na najvišjem delu zavijete desno proti Mamolju, kjer vas nato pot vodi po planoti s pogledom na Triglav. Pot se preko Gradišča spusti nazaj v Jablaniško dolino, kjer v Gradiških Lazah zavijete desno. Slab kilometer kolesarite po dolini, nato pa ponovno zavijete desno čez vasi Tenetiše in Breg, kjer lahko poskusite domači sir na domačiji Paternoster ali pa si ogledate zbirko savskih prodnikov. Iz Brega se po stranski poti vrnete na izhodišče v Litiji.

POVEZAVA

NAOKROG V OGLARSKO DEŽELO

Kolesarska pot, ki vodi iz Šentruperta v Oglarsko deželo na Dolah pri Litiji, je dolga 44 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 3 urah. Del poti je asfaltiran, del pa makadamski. Pot je zahtevna.

Pot začnete na trgu v Šentrupertu, se usmerite po cesti severno ob cerkvi in se peljete proti vasi Draga. Na razcepu zavijete levo in se usmerite po dolini reke Bistrice proti Oglarski deželi, ki se razteza okrog Dol pri Litiji. Območje poti odlikujeta neokrnjena narava in izjemna kulturna krajina. Ko prispete na Dole pri Litiji, ne zavijete ne desno in ne levo, temveč se približno 1km spustite naravnost navzdol. Nato sledi krajši vzpon na Brezovo. Pred vami se odpre dolina in pogled na dolenjsko gričevje z vinogradi. Sledi zaslužen spust vse do Gabrovke, nato pa se usmerite levo proti Trebnjem. Rahlo se spuščate približno 5 km, nato pa v vasi Ravne za vogalom večje hiše z vrtom zavijete levo proti vasi Cirnik. Kolesarite naravnost, dokler se ne priključite na glavno cesto Gabrovka-Mirna. Zavijete desno in se spustite proti Mirni, pred mostom pod gradom pa zavijete desno ob bajerju in nadaljujete do rečice Mirne, kjer zavijete levo po glavni cesti čez kamniti most. Peljete se pol kilometra, ko se v blagem desnem ovinku usmerite levo na Trstenik (odcepni pas). Greste čez vas Straža, na Šentrupertski ravnici pa zavijete desno proti osamljeni kmetiji. Za kmetijo preidete na kolovozno pot med polji, ki se na Rakovniku levo priključi na glavno cesto. V Prelesju zavijete desno po gozdni poti do travnika, nato pa desno po travniški poti do potoka Mirna, kjer greste na levo in sledite Mirni oz. Mirenščici do mostu, kjer se Bistrica izliva vanjo. Zavijete levo in nadaljujete po lepi makadamski poti ob potoku Bistrica do prehoda čez železniško progo in naprej do glavne ceste, ki pelje iz Mokronoga proti Trebnjem. Nadaljujete pot v vas Bistrica, kjer zavijete desno pri kapelici v vas, pridete na makadamsko pot in se nato usmerite proti izhodišču – trgu v Šentrupertu.

POVEZAVA

VELIKA ZASAVSKA TURA

Kolesarska pot se začne v Litiji in vas vodi na Dole pri Litiji, skozi Podkup nazaj k reki Sabi in nato čez Zagorje na Zasavsko Sveto Goro. Dolga je kar 72 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 4,5 ure. Del poti je asfaltiran, del pa makadamski. Pot je zelo zahtevna.

Treking kolesarsko turo začnete v središču Litije na Valvazorjevem trgu. Od tu se odpeljete v smeri proti Zagorju in na koncu Litije na krožnem križišču zavijete desno v klanec. Po 500 m se v ostrem desnem ovinku na vrhu klanca odcepi cesta levo navzdol proti Bregu pri Litiji. Pot vas pelje preko Tenetiš navzgor po Jablaniški dolini, kjer zavijete levo navzgor proti Veliki Preski. Čaka vas prvi vzpon, na sredini katerega vas smerokazi usmerijo desno proti vasi Velika Goba, pred katero se začne Oglarska dežela. Od tu se preko vasi Čeplje spustite v dolino Bistrice. Tu boste lahko prvič opazili oglarske kope. Do središča Oglarske dežele pridete po krajšem vzponu proti Dolam pri Litiji. Od tu nadaljujete levo preko planote z manjšimi vzponi ter s spustom v neokrnjeno dolino reke Sopote, kjer na makadamski cesti zavijete desno v smeri toka reke. Pri zaselku Medvešek zavijete levo v vzpon do vasi Podkum. Podkum je tudi izhodišče za planinske poti Kumu, ki je s 1.220 m najvišji vrh Posavskega hribovja. V Podkumu sledite oznakam za Zagorje, ki vas po daljšem spustu pripeljejo do najnižje točke naše poti, in sicer v dolino reke Save. V dolini Save 1 km kolesarite po regionalni cesti, zato bodite tu še posebno previdni. Preko mostu desno prečkate Savo, se peljete čez Zagorje ob Savi, kjer se na koncu mesta držite leve in smerokazov za Čolnišče. Tu vas čaka dobrih 4 km strmega vzpona do vasi Kal, nato se rahlo spuščate do vasi Brezovica, od koder vas preko vasi Rovišče čaka še zaključni vzpon na najvišji del poti Zasavske Svete gore na 852 m nadmorske višine, kjer je čudovita razgledna točka. Pri spustu pazite, da pred naseljem Rovišče zavijete desno v smeri Vač, kjer se nato ves čas spuščate do naselja Sava. Tukaj zavijete desno proti izhodišču v Litiji.

POVEZAVA

OD IZVIRA DO IZVIRA

Zahtevna kolesarska pot, dolga kar 93 kilometrov, vas vodi od izvira Kamniške Bistrice do izvira Krke čez številne kraje Srca Slovenije. Pot prekolesarite v 4,5 ure.

Pot začnete ob izviru Kamniške Bistrice z veličastnimi pogledi na Kamniško-Savinjske Alpe. Nato se spustite po dolini Kamniške Bistrice preko Kamnika in mimo Volčjega potoka do Radomelj, kjer v krožišču zavijete levo v smeri vasi Rova. Po Rafolčah pri kapeli zavijete ostro levo, nadaljujete mimo Kersnikovega gradu na Brdu pri Lukovici in se spustite do starega trškega jedra v Lukovici. Od tu naprej prečka cestna kolesarska pot avtocesto in vodi skozi vasi Spodnje Prapreče, Dole pri Kraščah vse do Moravč, kjer sledite glavni cesti v smeri Kandrš. V zaselku Trata se usmerite desno v klanec proti GEOSS-u in Vačam. Za vasjo Vače zavijete levo in se preko Boltije spustite v dolino Save do Ponovič. Tu zavijete desno proti Litiji. V Litiji prečkate Savo in se preko starega mestnega jedra vzpnete do Šmartnega pri Litiji, ki ga nakazuje kulisa mogočne cerkve sv. Martina. Pri cerkvi sledite oznakam za Bogenšperk in Novo mesto. Čaka vas vzpon mimo gradu Bogenšperk, od koder se kmalu spustite v dolino reke Temenice. Po krajšem vzponu se pri gostilni Jap v levem ovinku držite desno in kolesarite po dolenjskem ravniku preko Šentvida pri Stični do glavne poti, od katere se po dobrih 500 m v zaselku Griže odcepi cesta proti Stični. Od tu se usmerite proti jugu in preko Ivančne Gorice in Muljave prikolesarite do Krke, kjer pri cerkvi sledite smerokazom za izvir Krke. Pot se zaključi pri mogočnem kraškem izviru Krke pod Krško jamo.

POVEZAVA

IZPOD GORA MED DOLENJSKO GRIČEVJE

Kolesarska pot čez Srce Slovenije, ki se zaključi v Litiji, je dolga 80 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 3,5 ure. Pot je asfaltirana in srednje težavnosti.

Kolesarska pot se začne v mestu Kamnik v smeri proti jugu, kjer na krožišču zavijete za Domžale. V Domžalah sledite smerokazom za avtocesto, po prečkanju mostu preko Kamniške Bistrice pa zavijete desno preko Ihana, Vidma in Dola pri Ljubljani do Dolskega, kjer zavijete desno v smeri Laz in prečkate most čez Savo. Takoj za mostom pot nadaljujete desno v smeri proti Ljubljani ob reki Savi. Po prečkanju mostu čez Ljubljanico in prihodu v Zalog zavijete levo pod železnico v smeri Sostra. V Zgornjem Kašlju ponovno prečkate Ljubljanico. Od tu naprej se začne cesta rahlo vzpenjati vse do vrha Panc. Po kratkem spustu prikolesarite v Dole. Na koncu spusta zavijete najprej desno, nato pa v drugem križišču levo v smeri vasi Polica in pot nadaljujete naravnost do Višnje Gore. Po križišču sledi 1 km vzpona, nato se cesta uravna do Spodnjega Brezovega. Sledi spust proti Višnji gori. Pot se nadaljuje ob dolenjski avtocesti vse do Ivančne Gorice. Naselje prečkate po glavni cesti in nato mimo Šentvida pri Stični proti Radohovi vasi. Ob razcepu ceste izberite levo smer, ki poteka po razgibanem terenu vse do gradu Bogenšperk. Pot nadaljujete s spustom v Šmartno pri Litiji mimo cerkve svetega Martina. Preko krajšega vzpona vas pot pripelje v Litijo, kjer je zaključek na Trgu svobode pred Plečnikovem spomenikom.

POVEZAVA

V DEŽELO KOZOLCEV

Kolesarska pot, ki vas vodi iz Dolskega do Šmartnega pri Litiji, do Gabrovke in Dol pri Litiji ter se zaključi v Šentrupertu, je dolga 73 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 3,5 ure. Pot je asfaltirana in težka.

Izpred parkirišča pred Kulturnim domom Dolsko se peljete v smeri proti Ljubljani čez Dolsko ter zavijete na levo proti Lazam čez Savski most. Od tam se pot odcepi na desno proti Podgradu, kjer se vozite ob železniški povezavi Zidani Most-Ljubljana. Vmes si lahko spočijete oči na sotočju treh rek – Ljubljanice, Save in Kamniške Bistrice. V Podgradu pri gostilni Pecelj zavijete levo v podvoz pod železnico in nato nadaljujete po dolini potoka Besnica vse do prevala na Velikem Trebeljevem. Po vzponu vas čaka prijeten spust po ovinkasti cesti do Šmartnega pri Litiji, nato pa se pot dviguje vse do prevala Javorski Pil, od koder se odpre čudovit razgled na Moravče, Gabrovko in Moravško Goro, posejano z vinogradi in zidanicami. Po spustu, ki vodi v Moravče se prične težji del poti, saj se preko naselja Dole pri Litiji, pot vzpne vse do najvišje točke 760 m. Z najvišje točke celotne kolesarske poti pa se po 8 km dolgem spustu spustite za 450 m proti Strmcu. Že ste v dolini, do trga v Šentrupertu vas loči le nekaj sto metrov.

POVEZAVA

REKREATIVNO PO SRCU

Kolesarska pot, ki povezuje Kamnik, Dol pri Ljubljani, Litijo in Lukovico, je dolga 90 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 5 urah. Pot je asfaltirana in težka.

Cestna kolesarska pot se začne v mestu Kamnik in nadaljuje mimo Volčjega Potoka skozi Radomlje in Ihan vse do glavne ceste Ljubljana- Litija, ki jo na Vidmu prečkate. Pot nadaljujete skozi Dol pri Ljubljani do Dolskega, kjer zavijete desno v smeri Laz in prečkate most čez Savo. Pot nadaljujete ob reki Savi in železnici vse do Kresnic. V Kresnicah se usmerite čez most na glavno cesto Ljubljana-Litija, po kateri kolesarite do Zgornjega Hotiča, kjer zavijete levo proti Vačam. Na prevalu med Vačami in Slivno zavijete desno proti Kandršam, se spustite po poti navzdol ter se na koncu desno priključite regionalni cesti Moravče-Zagorje. V Izlakah se začne cesta vzpenjati proti Trojanam. Od tu se vrnete po regionalni cesti skozi Črni graben v Blagovico in nato v Lukovico. Trasa se od Trojan ves čas polagoma spušča vse do Doba, kjer zavijete desno proti Radomljam in se mimo Volčjega potoka vrnete na izhodišče na Glavni trg v Kamniku.

POVEZAVA

OB LEVSTIKOVI POTI PROTI ŠENTRUPERTU

Kolesarska pot vodi po delu Levstikove poti in se konča v Šentrupertu, je dolga 32 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 2 urah. Del poti je asfaltiran, del makadamski, del pa vodi po gozdni poti. Pot je srednje težavnosti.

Kolesarska pot se začne v starem mestnem jedru Litije ter vas vodi do Brega pri Litiji. Tu pred mostom čez Jablaniški potok zavijete desno ob industrijski coni, čez 100 m pa se znajdete na začetku planinske poti na Tisje. Začetni del je zelo strm, potem pa pridete na položen kolovoz, ki vas pelje po rahlo se vzpenjajočem grebenu. Prečkate cesto Mala Kostrevnica-Cerovica in še naprej sledite kolovozu po grebenu. Pri Grmadci pridete na cesto proti Jelši. Tu zavije cesta navzdol, vi pa sledite kolovozu, ki vas pelje naravnost čez travnik do zaselka Bič. Tu se spustite na cesto, po njej kolesarite navzgor do Liberge in naprej do Preske nad Kostrevnico. Pot nadaljujete še naprej v isti smeri proti vrhu Grmade. Tu zavijete levo in se mimo zaselka Cerovec pripeljete na preval Javorski Pil. Prečkate regionalno cesto Litija-Gabrovka, nadaljujete naravnost proti Javorju pri Gabrovki in naprej skozi Veliko Gobo v Čeplje. Iz Čepelj se spustite v dolino potoka Bistrica. Ko pridete v dolino, zavijete ostro desno in se po kolovozu ponovno spustite navzdol ob potoku. Pot se iz doline dvigne proti Hudim Ravnam in se potem spet spusti nazaj v dolino Bistrice. Sledite cesti, ki vas ob potoku pripelje v Šentrupert.

POVEZAVA

NAD RUDNIKOM SITARJEVEC

Kolesarska pot nad rudnikom Sitarjevec je dolga 20 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 1,5 ure. Del poti je asfaltirana, del makadamski, del pa vodi po gozdni poti. Pot je srednje težavnosti.

Začnete na Valvazorjevem trgu v Litiji, od koder s parkirišča ob cerkvi sv. Nikolaja vodi ozka asfaltna cesta ob robu hriba Sitarjevec. Ta vas pripelje v naselje Podsitarjevec. Peljete v smeri Zavrstnik in zavijete desno navzgor na makadamsko cesto, ki vas pripelje na vrh Sitarjevca. Z vrha se spustite po poti proti severu, na prvem odcepu zavijete levo in prečite po poti proti Oblakovemu hribu. Ko pridete na neizrazito sedlo, na križišču zavijete levo in takoj desno na kolovoz, ki vas pripelje na makadamsko cesto. Na križišču kolesarite naravnost navzgor mimo kmetije Arh in sledite naprej gozdni cesti po grebenu. Pot vas vodi mimo kmetije Šmic, kjer greste v križišču naravnost in nato mimo Omahna. Cesta se začne vzpenjati vse dokler ne pridete pod Kamplov hrib. Na križišču zavijete levo in nadaljujete pot do kmetije Tinček. Po makadamski cesti se peljete po grebenu v smeri Janč. V Tujem Grmu pridete na asfaltno cesto, ki ji sledite do Janč. Z Janč se spustite po asfaltu na sever. Na prvem ostrem desnem ovinku peljete naravnost na stransko cesto, ki vas vodi po grebenu mimo kmetij Tončk in Hribovec. Pri kmetiji Jernač s ceste zavijete levo in sledite markacijam, ki vas pripeljejo na Laze. Iz Laz se lahko v Litijo vrnete z vlakom.

POVEZAVA

PO RAZGLED NA ZASAVSKO SVETO GORO

Kolesarska pot iz Litije na Zasavsko Sveto goro je dolga 17 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 1 – 1,5 ure. Del poti je asfaltirana, del makadamski, del pa vodi po gozdni poti. Pot je težka, zadnji del zna biti tudi nevaren. Če nisi zelo izurjen predlagamo, da ga prehodite ob kolesu.

Pot začnete v starem delu Litije, nadaljujete preko reke Save in takoj za mostom zavijete desno. Po 4 km vožnje od izhodišča zagledate grad Ponoviče ter nadaljujete do zaselka Mačkovina. V križišču zavijete levo in kolesarite po dolini potoka Vidrnica. Ko cesta zavije desno v strm klanec, nadaljujete ob potoku po makadamski cesti. Ob razpotju so vidne ruševine Piškovega mlina. Kmalu pridete do obnovljene stavbe grajskega mlina. Na križišču zavijete desno navzgor in kmalu pridete na travnik. Bližate se domačiji pri gradu Ljubek. Nadaljujete rahlo navzgor do priključka asfaltne ceste, zavijete levo pri znamenju. Nadaljujete po asfaltni cesti, na Vačah zavijete desno proti Kleniku. Peljete po makadamski cesti mimo Cveteža do Vovš. Na Vovšah stoji dobro ohranjen zidan svinjak, ki je zaščiten kulturni spomenik. Na Vovšah zavijete na kolovoz, ki se vzpenja proti Zasavski Sveti gori. Sledite poti, ki vas pripelje na vrh.

POVEZAVA

PUSTOLOVSKI VZPONI V SREDIŠČU SLOVENIJE

Kolesarska pot po levih in desnih bregovih reke Save v občini Litija je dolga 31 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 2,5 ure. Del poti je asfaltirana, del makadamski, del pa vodi po gozdni poti. Pot je težja.

Začnete v Litiji in se po stranski cesti po desnem bregu Save peljete proti Podšentjurju. Ko cesta prečka potok pri kmetiji Beden, zavijete ob potoku levo. Na prvem križišču zavijete ostro desno navzgor proti Velikem Vrhu. Na koncu vasi zavijete desno z asfalta na strm kolovoz, ki vas pelje severno od Velikega Vrha do znamenja na drugi strani vrha. Nadaljujete po grebenu proti kmetiji Kofelač. Ko pridete na asfalt, zavijete desno in se spustite proti Kresniškemu Vrhu. Ko cesta zavije desno, nadaljujete naravnost po kolovozu. Ko pridete spet na cesto, jo samo prečkate in nadaljujete navzdol po poti. Pot ni za vsakogar, zato lahko ta del odpeljete tudi po lokalni cesti. V Kresnicah prečkate Savo in zavijete levo na glavna cesto Litija-Ljubljana. Kmalu zavijete desno navzgor proti vasi Dešen. Tu ponovno zavijete desno in prečite pobočje. Nadaljujete mimo Zapodja, skozi Mala Sela in Močila proti prevalu Klanec. Del poti od Klanca do Vač ni za vsakogar, zato lahko ta del odpeljete po cesti. Z Vač se spustite do Ržišča. Na ostrem desnem ovinku se peljete naravnost na gozdno cesto, ki vas mimo Kržaca pripelje do vasi Konj. Spuščate se naprej proti prevalu, kjer prečkate lokalno cesto Hotič-Ponoviče. Nadaljujete po kolovozu naravnost navzgor po grebenu, malo pred vrhom Strešnega vrha pa nadaljujete po izohipsi mimo vrha. Pri klopi pod Strešnim vrhom se spustite desno navzdol po gozdni učni poti v Litijo.

POVEZAVA

ČEZ DRN IN STRM PREKO NEBES

Kolesarska pot, ki se začne in konča v Šentrupertu vas vodi do Dol pri Litiji in je dolga 37 kilometrov, ki jih je možno prekolesariti v 3 urah. Del poti je asfaltirana, del pa makadamski. Pot je težja.

Pot vas s trga v Šentrupertu vodi po glavni poti v smeri Slovenske vasi na Veselo goro, mimo Barbove graščine in cerkve sv. Frančiška Ksaverija. Od tu se odpravite do Škrljevega, kjer se nahaja eden izmed najstarejših gradov na Slovenskem. Ko prečkate manjši most v vasi, zavijete levo, nato nadaljujete pot skozi vas rahlo navkreber do gozdne jase. Med travniki v prvem križišču zavijete desno, pridete v vas Draga, kjer zavijete levo na glavno cesto, po nekaj metrih pa v središču vasi na desno. Spustite se do potoka Bistrice, kjer pri ribogojnici zavijete levo. Pot nadaljujete po makadamski cesti, ki po približno 3 kilometrih preide v asfaltno in se prične vzpenjati vse do Dol pri Litiji. Pri cerkvi zavijete desno in nadaljujete z vzponom do križišča, kjer zavijete ostro desno proti vasi Kal pri Dolah. Po glavni cesti nadaljujete mimo vasi Dobovica in Radgonica do Prelesja, kjer se usmerite levo na makadamsko pot, ki se rahlo spusti navzdol. Na naslednjem križišču zavijete levo ter nadaljujete mimo vasi Ježevec in skozi gozd. Po spustu po makadamski cesti pridete do križišča, kjer zavijete desno mimo zapuščenega kamnoloma v Kostanjevici. Spustite se do doline, kjer se takoj usmerite levo po asfaltni cesti navkreber (18 % klanec). Ko pridete na vrh, zavijete levo proti Nebesom (smer Viher). Na vrhu hriba zavijete ponovno na desno (tabla Izletniška kmetija Nebesa) na makadam in pridete na jaso v Nebesa. Nato se vrnete po asfaltni cesti. Ko se spustite do pašnika, zavijete levo, kjer cesta za nekaj metrov preide v makadam. Po rahlem vzponu se usmerite desno na asfaltno cesto proti Hrastnem in nato do doline, kjer ob manjšem potoku zavijete zopet desno. Na vrhu gomile zavijete desno v vas Kamnje, nato se spustite na izhodišče v Šentrupert.

POVEZAVA

KOLESARSKI VZPON TREH OBČIN NA DOLE PRI LITIJI: RADEČE, LITIJA, TREBNJE

Navdušeni kolesarji se lahko vzpnejo na Dole pri Litiji iz treh smeri: iz Litije, Radeč in Trebnjega.

V Litiji se pot začne na parkirišču Tenis parka AS, v Radečah se začne s trga, v Trebnjem iz parka v Trebnjem in v Mokronogu s parkirišča pri občini. Cilj poti so Dole pri Litiji.

POVEZAVA

Zgibanka kolesarskih poti

KOLESARJI OB RUDNIKU6
KOLESARJI GLEDAJO ZEMLJEVID4